Vici in šale Vici - šale o Gorenjcih
Vici in šale

Vici o Gorenjcih


Kako spoznaš gorenjca na plaži?
Objema vsakogar, ki se je namazal s kremo za sončenje


Sneženi mož

Joža stopi k taksistu in ga vpraša: "Koliko bi stalo, če bi me peljali do najbližjega hotela?"
"Tri tisoč, za prtljago vam pa ne bo treba nič plačat'!"
"Zmenjeno. Prtljago kar odpeljite, jaz papridem za vami peš ... "


"Sosed Joža! Vaš pes mi je požrl najlepšo kokoš!" se pritožuje Anže.
"Hvala, ker ste mi povedali! Mi vsaj večerje psu ne bo treba pripravljat'!"


"Te tabletke vas bodo pomladile! Čez dva tedna boste za dvajset let mlajši, gospa Neža!" navija prodajalec.
"Pa ja menda zaradi tega ne bom izgubila penzije?"


Moška in ženska kozmetika

Joža po desetih letih pride v prodajalno klobukov in v roki drži svoj že do konca izrabljeni klobuk: "Dober dan, že spet sem prišel k vam, da bi si kupil klobuk. Ste dobili kaj novih modelov?"
"Seveda smo, pred koliko dnevi pa ste bili nazadnje pri nas?"
"Saj niti ne vem, ali je to bilo pred desetimi leti in enim mesecem ali desetimi leti in dvema mesecema ... "


Joža pride v kemično čistilnico, kjer si je dal očistiti plašč. Ko vidi račun, se razjezi: "Kaj ste znoreli? Tako visok račun za en sam plašč!?"
"Gospod, a se ne spomnite, da ste v vsakem žepu imeli po dve srajci, tri pare nogavic in pulover?"


Jankovič

Joža je k sebi povabil goste in jim ob povabilu naročil: "Ko boste prihajali, pridite vsi skupaj!"
"Zakaj pa?"
"Da psu ne bo treba dvakrat lajati!"


Evolucija

Zdravnik Anžetu prepove cigarete, zato on tarna: "Brez cigarete ne vzdržim!"
"Pomirite se, saj od cigarete vendar nimate nobene koristi!"
"To vi mislite. Ko prižgem cigareto, gre žena takoj iz sobe!


Zanimiv pogovor z domačije blizu Škofje Loke: "Kaj si pa napravil, Joža, da sosedove kokoši nič več ne hodijo na naš vrt?"
"Ponoči sem naskrivaj po vrtu položil jajca in jih zjutraj pobiral vpričo soseda ... "


"Joža! V dnevni sobi je spet pregorela žarnica!"
"Kar pusti jo. Za podnevi bo še dobra ... "


Ljubljančan pride na obisk k prijatelju Gorenjcu in že na vhodu vpraša: "Kaj boš zamenjal tapete, da jih trgaš z zidu?"
"Ne. Selim se ... "


Prehlad pri ženskah in moških

Joža stoji v spodnjih hlačah pred zdravnikom. Ta opazi, da ima Joža noge prekrite z modricami, zato mu reče: "Vidim, da ste športnik."
"Ne, nisem."
"Ja, od kod pa imate toliko modric po nogah?"
"Včeraj smo s prijatelji igrali tarok. .. "


"Ne razsipaj denarja, saj sva že bila v kinu."
"Že, že. Toda slišal sem, da sedaj vrtijo že take filme, kjer se sliši tudi glas ... "


Le kam se je skril

Gorenjec stopi v restavracijo in prosi šefa strežbe: "Čez eno uro bom sem prišel s svojo ženo. Prosim vas, če me počakate pri vhodu in njej poveste, da je na žalost vse razen enega stola že zasedeno ... "


Joža reče ženi: "Žena, ugotovil sem, da nimaš pravzaprav nobene primerne obleke za v gledališče."
"Tudi jaz sem pomislila na to."
"Potem je pa kar prav, da sem kupil samo eno karto ... "


Joža pošlje svojega sina k sosedu, naj mu ta posodi kladivo. Sin se kmalu vrne in reče: "Sosed pravi, da nam ga ne bo posodil, ker se bo preveč zrabilo."
"Ta je pa skopuh", pravi Gorenjec. "Pa nič. Potem pa pojdi v garažo in prinesi našega ... "


Popaj

"Si slišal, da Gorenjci ne marajo mastne hrane?"
"Ne. Zakaj pa?"
"Ker o njih kroži že preveč mastnih šal, pa bi si s hrano samo še dodatno pokvarili prebavo."


"Si slišal, da je Anžetova žena padla po stopnicah in ostala brez jezika?"
"Veš, nekateri moški pa res imajo srečo."


"Gospod zdravnik, vsako noč sanjam, da sem ovca in popasem vso travo v okolici," tarna Joža.
"Saj to nič posebno hudega, to sanjajo mnogi."
"Že, že. Toda žena me hoče zapustiti, ker vsako noč poleg tega pojem še vsaj eno žimnico!"


Med spanjem se lahko marsikaj dogaja

"A veš, kako dolgo Joža seksa?"
"Ne vem."
"Natančno 32 minut."
"Kako pa to veš?"
"Dve minuti nagovarja žensko, dve minuti predigre, dve minuti seksa - 26 minut pa traja opravičevanje, da bo drugič bolje."


"Kaj si dal svoji kravi, ko je bila lansko zimo bolna?" vpraša Joža Anžeta
"Dal sem ji spiti en liter terpentina."
Naslednji dan se spet srečata.
Joža z gorjačo v roki zagrozi: "Ubil te bom. Ponoči mi je krava crknila!"
"Saj je moja tudi."


V Kamniku so predvajali erotični film. Dva fanta, ki za ogled filma nista bila pripravljena plačati ravno veliko, sta kupila najcenejši vstopnici - za prvo vrsto. Med prestavo, ko zapeljivo dekle stopa v kopalno kad, se prvi začne zvijati, da bi videl kaj več. Ko si skoraj zlomi tilnik, komentira: "Škoda, da nisva primaknila vsak še nekaj tolarjev."
"Zakaj pa, saj sva ji že sedaj tako blizu kot nihče drug!"
"Že, že. Toda pomisli - če bi bila na balkonu, bi morda celo videla, kaj se dogaja v kopalni kadi."


Nagrobnik

"Imam odlično zaposlitev."
"Kakšno pa?"
"Prodajam golobe pismonoše."
"Pa se izplača?"
"Seveda. Zjutraj jih prodam, zvečer pa nazaj priletijo."


"Aha, pa smo vas dobili! Garažo ste sezidali na črno!" vzklikne inšpektor.
"Nismo!" se izmotava Joža. "Saj imamo gradbeno dovoljenje za hišo, pa je zaradi vseh podražitev res nastala samo garaža."


Trije Slovenci se zmenijo da bodo imeli piknik.
Prirnorec obljubi, da bo prinesel pršut,
Dolenjec obljubi, da bo prinesel cviček,
Gorenjec pa obljubi, da bo s sabo pripeljal nekaj svojih prijateljev...


Nagrobnik

Joža nese urin na pregled in ko dobi izvide, kjer piše, da je vse v najlepšem redu, doma vesel reče ženi: "Žena! Vsi smo zdravi. Ti, jaz, otroka, dedek, babica - pa tudi naši kobili v hlevu nič ne manjka!"


"Ljubica, kaj naj ti kupim za rojstni dan?" vpraša Joža.
"Saj ni nič treba."
"Veš, da sem o tem že cel teden premišljeval pa sem bil enakega mnenja."


Desno

 

"Je tvoj mož imel kaj sreče na tomboli?"
"Pa še koliko."
"Je dobil glavno nagrado?"
"Ne. Denarnico je doma pozabil."


Kje je wc?

"Joža, skrajni čas je že, da kupiva avto! Vsi sosedje se norčujejo, ker ga nimava," tarna Milka.
"Kaj ne bi bilo ceneje, če bi se odselila?"


Gorenjec povabi na obisk svojega znanca Štajerca. Ko ta pride, ga vpraša, če bo pil kavo.
Ta pokima.
Gorenjec vzame kavno zrno, ga zavije v gazo, potolče s kladivom, nato gazo trikrat namoči v vročo vodo in napitek natoči v dve skodelici.
Čez en mesec povabi Štajerec k sebi na obisk svojega znanca in postori enako, le da na koncu gazo s kavnim zrnom samo dvakrat pomoči v skodelico z vodo. Gorenjec ga opazuje, nato pa vpraša: "A lahko še enkrat namočiš kavo?"
"Ne. Zadnjič je bila kava pri tebi premočna, pa nisem mogel spati."


Joža je umiral. Vse svoje življenje je bil prevarant in goljuf. Ko je ležal na smrtni postelji, je poklical ženo k sebi in ji priznal: "Vse svoje življenje sem bil prevarant. Prevaral sem tebe, lagal v službi in vsepovsod. Sedaj, ko umiram, želim, da vse moje imetje podariš cerkvi kot prošnjo za odpuščanje grehov."
Čez nekaj dni je Janez umrl. Žena je cerkvi darovala samo 10 odstotkov moževega premoženja. Ko jo sreča bližnji sorodnik, ji očita: "Zakaj pa nisi izpolnila njegove zadnježelje?"
"Odpustila sem mu, da me je varal in da je bil celo življenje do mene skopuški, torej mi za moje odpuščanje pripada tudi plačilo."


Janja vpraša Marto: "Kdaj si ti svojega moža pobliže spoznala?"
"Ko sem mu povedala, da za gospodinjska opravila potrebujem več denarja ... "


Trgovec iz Kamnika: "Joža - konjak imam še po stari ceni."
Joža: "Krasno, daj mi ga kar dva litra. Mimogrede: kdaj se bo pa podražil?"
Trgovec: "Podražil? Jutri se bo pocenil."


Žepar na Gorenjskem med spovedovanjem župniku izmakne zlato uro in takoj prizna svoj greh: "Ukradel sem zlato uro."
"Vrni jo lastniku!"
"Kar vam jo dam."
"Jaz je nočem imeti. Daj jo tistemu, ki si mu jo vzel!"
"Sem mu jo že ponujal, pa je ni hotel vzeti."
"Ja, potem je pa tvoja ... "


Joža kupuje darilo. Trgovec pri blagajni ga vpraša: "Naj odstranim ceno?"
"Ne. Kvečjemu dodajte eno ali dve ničli. Veste, darilo je namenjeno tašči, pa se ji bom tako predstavil v boljši luči."


Stara prijatelja se srečata sredi Ljubljane: "O, Joža, tebe pa že celo večnost nisem videl. Pridi, greva na pijačo. Boš pil pivo ali radensko?"
"Odvisno."
"Od česa pa?"
"Odvisno, kateri plača."


Sredi noči ropar napade Gorenjca in zagrozi: "Deset jurjev ali življenje."
"Dam vam pet jurjev, saj ste me tako prestrašili, da sem že itak na pol mrtev."


"Žena, bi rada nov pelcmontl?"
"Seveda, samo vem, da mi ti, skopuh, nikdar ne bi kupil novega."
"Prav imaš. Res bi bil nekoliko rabljen."
"In katera ga je nosila pred menoj?"
"Neka lisica."


Gorenjca potujeta po Škotski. Ustavita se na pokopališču. Tam na enem izmed spomenikov Joža prebere in prevede: "Tu počiva John MacDonald, vzoren oče in pobožen mož."
"Poglej, pa pravijo, da smo Gorenjci škrt.
Tu pa kar tri pokopljejo v enem samem grobu.


Joža se je s svojo ženo odpravil v gledališče. Na samem začetku predstave šepne ženi: "Milka, a si kupila bonbone?"
"Ne, Joža, sem kar cajtng vzela s sabo. Saj glih tako šumi!"


Takoj po poročni ceremoniji zboli Joževa nevesta. Svatje nemudoma pokličejo zdravni.ka, ki takoj zatem poda svoje strokovno mnenje:"Joža, tvoji ženi ne kaže ravno najbolje ... "
"To je tudi meni jasno. Ampak če bi vi vedeli, kako bogati so njeni starši ... "


Zakaj Joža med seksom vedno stoka?
Ker se mu prazni mošnja.


Bohinjci so se lepega dne odločili, da bodo razširili turistično ponudbo in zgradili bazen. Najprej se sicer ne morejo domeniti, kako bi zbrali denar, potem pa enemu izmed odbornikov le kapne: "Vsak krajan bo prispeval nekaj denarja."
Predlog je bil sprejet in odborniki se takoj odpravijo na lov za denarjem.
Joža tako pride do Anžeta, mu pove, zakaj gre in ga vpraša: "No, boš tudi ti kaj prispeval?"
"Jasno, da bom!" pribije Anže in se zadere: "Ančka, pr'nes' no en glaž vode!"


Kako Gorenjec malica?
Na papir nariše kranjsko klobaso, v eno roko vzame radirko, v drugo pa kruh. Potem poradira del klobase in odgrizne košček kruha. In to potem ponavlja, dokler ne zmanjka klobase ...


Joža se je odpravil na Triglav. V nahrbtnik je strpal nekaj cunj, nekaj hrane in stekleničko žganja. Na poti proti vrhu pade na tla, ravno na hrbet. Začuti, da mu nekaj teče po hrbtu in reče: "Upam, da je kri..."


Janezek pride k sosedi in prosi: "Bi nam lahko posodili krožnik za pecivo?"
"Zakaj pa?"
"Sošolce sem povabil na praznovanje rojstnega dneva, pa se mama boji, da bomo našo skledo zlomili..."


Joža in Anže sta na Krvavcu popravljala eno izmed žičnic. Joža je popravljal 'zajlo' na vrhu stebra, Anže pa se je ravno vzpenjal proti vrhu. Joži spodrsne in omahne v globino. Ko je letel mimo Anžeta, mu je spotoma zaklical: "Povej moji, da ji ni treba južne pripravljat', bom kar v bolnici južnal..."


Gorenjca nekaj časa pijeta v gostilni, kar prvi reče: "Tako sem pijan, da že vse dvojno vidim. Dve natakarici, dva šanka, tebe dvojno ... "
Tedaj drugi iz žepa potegne tisoč tolarjev in ga izroči prvemu: "Tu ti vračam dva tisočaka, ki si mi ju zadnjič posodil."


V hribih nad Bohinjem je umiral oče Joža. Ko mu je že zmanjkovalo sape in se je že pripravljal na odhod na oni svet, žena ukaže sinu, naj gre k sosedovim po svečo, ker je sami nimajo. Sin steče do sosedovih in se vrne s svečo, ki jo potisne očetu v roke. Sveča počasi dogoreva, oče pa še kar hrope ... Sin se ustraši, da bi moral vrniti celo svečo, zato prišepne očetu: "Oča, pohitite, sveča je sosedova!"


Joža je šel s svojim sinom na Celjski sejem, pa sin zagleda štand s sladoledi in prosi očeta, naj mu kupi sladoled. Šele čez kake tri ure, ko oče ni mogel več prenašati sinovega fehtanja, mu je kupil pol kepice.
Pa naslednje leto spet prideta na Celjski sejem, ko sin Jožo prosi za pivo, Joža pa: "A si nor, saj veš, da pir po sladoledu ne gre!"


"Joža, včeraj sem te videl, kako si tekel za avtobusom," reče Anže. "A si ga ujel?"
"Saj ga nisem lovil. Tekel sem za njim, da bi prihranil petsto tolarjev!"
"Tepec! Potem pa bi raje tekel za taksijem. Bi prihranil pet jurjev!"


Joža pride v gostilno in vpraša: "Koliko stane kava?"
"120 tolarjev."
"Koliko pa stane sladkor?"
"Sladkor je zastonj."
"Krasno! Potem mi pa dajte samo tri kilograme sladkorja ... "


Joža kupi sinu nove čevlje. Družina se odpravi na izlet. Med hojo Joža ukaže sinku: "Delaj daljše korake, da ne boš tako hitro obrabil čevljev!"


Joža na smrtni postelji pomigne ženi, naj pride bližje, da bi ji lahko zaupal poslednjo željo: "V krsto naredite dve luknji, na vsaki strani eno. Potem pa mi dajte roke skozi, da bodo vsi lahko videli, da ničesar ne nesem na oni svet!"


Joža se pri nekem podjetju zanima za službo: "Koliko plače pa bi imel pri vas?"
"Prve tri mesece sto jurjev, druge tri stoštirideset, tretje tri sto osemdeset, po enem letu dvesto jurjev ... "
"Dobro," odvrne Joža. "Pridem čez eno leto ... "


Dva kmeta iz Komende sta se tožila, ker je eden premaknil mejnik. Pristojni sodnik v Kranju prvega pokliče na sodišče in mu svetuje: "Joža, svetujem vam, da bi se rajši poglihal'!"
Joža sleče hlače in pokaže na svoje krive noge: "Se bomo vraga poglihal', ko smo pa že od rojstva taki!"


"Znorel bom!" tarna Joža svojemu sosedu.
"Ja, kuga je pa b'lo?" zanima soseda.
"Na glavniku se mi je odlomil en zob! Nov'ga rab'm!"
"Zaradi enega zoba pa ja menda ne boš kupoval novega glavnika!"
"Moram - bil je zadnji."


Joža okara svojo ženo: "Zakaj si pa kupila tako drage zavese?"
"Dragi, saj sem jih morala. Veš, da me zvečer sosed lahko vidi, ko se slačim!"
"Pa naj si on kupi zavese, če te noče gledat."


Ančka pride v trgovino: "Dajte mi prosim rolo toaletnega papirja."
"Belega ali rožnatega?"
"Rožnatega, se manj umaže."


Pivski bratci se enkrat na teden zberejo v vaški gostilni in se ga pošteno nacedijo. Anžeta kmalu začne dajati želodec, zato gre na stranišče. Ker ga kar nekaj časa ni nazaj in ker ima gostilna stranišče na 'štrbunk', se Joža zaskrbljen odpravi za njim. Ko pride ven, zakliče v noč: "Anže, a s' tam?"
"S'm!"
"Kje?"
"T'le! Prid' s'm, pa baterijo pr'nes'!"
Joža se vrne s svetilko,  sveti proti stranišču, Anžeta pa ne vidi.
"Ja, kje pa si?"
"Spodej, pod desko!"
"Ja, Anže, kuga pa delaš tam? Zakaj si pa tako usran oko!' ust?"
"Smolo imam! Zobje so mi padli dol, pa sem jih iskal! Ene sem našel, jih probal, pa niso b'li tapravi!"


Anžeta, ki je imel hišo daleč stran od sosedov, vpraša Joža: "Kaj nimaš psa?"
"Ne. Če ponoči kaj zaslišim, kar sam zalajam. Efekt je isti, pa še mnogo ceneje je!"


Kako se začne vsak recept v gorenjski kuharski knjigi?
Najprej si sposodi ...


Anžeta zbije mercedes. Pade po tleh, dobi nekaj odrgnin, sicer pa mu ni nič hujšega. Voznik skoči iz avtomobila: "Je kaj narobe? Ste se poškodovali? Tule imate deset jurjev - za bolečine ... "
Anže pa odvrne: "Gospod, a se vi večkrat peljete tu mimo?"


Joža pride v javno hišo in reče: "Gospodična, rad bi preživel noč z vami vendar le na gorenjski način."
"Kakšen način pa je to?"
"Plačeval bom na kredit."


Kaj naredi Gorenjec, ko najde muho v pivu?
Zbeza jo ven, tolče po njej in se dere: "Izpljuni! "


Joža, eden premožnejših kmetov na Gorenjskem, je najel hlapca. Ko ga pregleda in ugotovi, da potrebuje ravno takega dedca. Zvečer so skupaj pri mizi, žena Ančka da skledo z žganci in kislim zeljem na mizo, Joža pa k mizi povabi tudi hlapca in mu reče: "Jure, jej!"
Jure pridno zajema iz sklede, Joža pa ponovi: "Jure, jej!"
Jure še bolj pridno zajema iz sklede, Joža pa še enkrat: "Jure, jej, no!"
"Kaj hočete, oča, no, saj jem!"
"Jure, rekel sem jej! Ti pa žreš!!!"


 Joža je rad govoril: "S temi vici o Goren'cih je treba bolj šparat!"


V Medvodah umira oče Joža. V zadnjih vzdihljajih prosi ženo: "Mici, ne bom več dolgo ... Bi se pa rad še zadnjič najedel. Prinesi mi tisto klobaso iz zaseke ... "
"Nič ne bo, Joža," odvrne Mici. "Jo šparam za pogrebce."


Zakaj Gorenjci gledajo pornografske filme tako, da jih vrtijo nazaj?
Ker uživajo, ko vidijo, kako punca stranki vrne denar.


V Škofji Loki je nekoč živel zelo uspešen in bogat poslovnež, ki pa ni nikoli nič prispeval za uboge. Neka dobrodelna organizacija je izvedela za to in eden od njihovih uslužbencev ga je nemudoma poklical: "Iz naše evidence je razvidno, da na leto zaslužite več kot 1.000.000 DEM, v dobrodelne namene pa ne daste ničesar ... "
"Ali v vaši evidenci piše tudi, da je moja mati že eno leto v bolnišnici, da je moj brat invalid, moja sestra pa je ostala sama s tremi otroci?"
"Oprostite ... Tega pa nisem vedel."
"Povejte mi, zakaj bi torej vam dajal denar, če ga še njim ne dam!?"


Na gasilski veselici se je jedlo in pilo. Tudi stranišče je bilo precej obiskano. Nenadoma eden izmed gostov potrka po kabini stranišča sosednje kabine in reče: "Mi lahko daš malo toaletnega papirja?"
"Izvoli ... "
"Fuj, prasec! Tale papir je že enkrat uporabljen!! !"
"Že, že. Toda samo na eni strani!"


Joža se odpravi v Avstrijo. Ko na Ljubelju zapušča domače kraje, ga na avstrijski strani pozdravi carinik in v nekoliko polomljeni slovenščini vpraša: "Cigarete, viski, konjak, slivovka, žganje?"
"Hvala lepa," odvrne Joža. "Takole zgodaj mi alkohol še ne paše. Bi pa z veseljem spil eno kavico ... "


Joža, vedno suh kot poper, pride v pekarno na Jesenicah in reče: "Eno žemljo, prosim."
Prodajalka ga vpraša: "Naj vam jo zavijem?"
"Prosim," reče Joža. "Pa v današnji časopis, če je mogoče ..."


Joža dobi obisk. Med sproščenim klepetom vpraša prijatelje: "A ste za kaj osvežilnega?"
Gostje navdušeno odgovarjajo: "Ja, seveda, prosim!"
Janez pa: "Micka, daj no, malo odpri okno!"


"A me vzameš za moža?" vpraša Joža Ančko in ji da prstan.
"A so to pravi diamanti?" vpraša Ančka.
"Seveda so! Če pa ne, potlej so me pa nategnil' za jurja!"


"Očka, v šoli mi je sošolec rekel, da sem bolj škrt kot Gorenjec in Škot skupaj!"
"In kaj si storil?"
"Nič."
"Kako nič?"
"Ko pa je bil veliko močnejši od mene."


Sin se iz mesta vrne k očetu in reče: "Oče, imam tak problem, ki ga zmoreš rešiti samo ti."
"In kakšen je ta tvoj problem?"
"Brez denarja sem."


Joža uči ženo šofirati. Po nekaj metrih vožnje ugotovita, da so odpovedale zavore. Žena vsa panična reče: "Joža, kaj naj storim?"
"Moli in se poskušaj zaleteti v kaj čim cenejšega."


Kako na Gorenjskem popisujejo prebivalstvo?
Po cesti navzdol zakotalijo kovanec za en tolar.


Sredi Kranja ropar ustavi Jožo: "Denar ali možgane!"
"Prou, možgane!"
"Zakaj pa možgane?"
"Na Gorenjskem lahko živiš brez možganov, brez d'narja pa ne!"


"Joža, a je tvoja sestra še vedno tako bolna, da vsak dan prihajaš k nam po juho?"
"Ne, bolna ni več, lačna pa je vseeno."


Planinca Joža in Anže gresta v hribe. Znajdeta se na ozki polici, na levo in na desno je prepad. Anžetu zdrsne, Joža pa se zadere: "Anže! A's še živ?"
"Sem!"
"Kako pa to?"
"Ker še letim!"


Joža vpraša soseda Anžeta: "Sem slišal, da je tvoj otrok včeraj pogoltnil tolar. A si ga peljal v bolnišnico?"
"Ne, tam dajejo premajhne obresti. Peljal sem ga v banko ... "


"Janko, če bi mama napravila torto in bi jo hotela razrezati na tri kose, ker je toliko otrok v družini, potem pa bi opazila, da k vam prihaja sosedova Marička. Na koliko kosov bi jo razrezala?"
"Na nič."
"Zakaj pa ne?"
"Ker bi jo pri priči skrila."


Gorenjka očita Dolenjki: "Ti si navadna kurba!"
"Ti bi tud' lahko bila, če ne bi bila tako ohola!"


Zdravnik Gorenjcu: "Tule imate recept za zdravilo. Jemljite ga na osem ur po eno kavno žličko."
"Hvala. A bi mi lahko napisali še recept za uro in žličko?"


Joža povabi zaročenko, naj pride k njemu. Ona res pride, vendar nenapovedano.
"Zakaj pa imaš tako mrzlo?" jo zanima.
"Oprosti, nisem vedel, da boš prišla, pa sem zakuril samo za enega."


Joža je na loteriji zadel glavni dobitek, pa je kljub temu žalosten jamral. Prijatelj ga vpraša, zakaj.
"Kupil sem dve srečki - za eno sem torej denar vrgel stran!"


Štajerec na obisku v Kranju vidi prijatelja Gorenjca, ki sedi v avtu poleg parkirne ure in ga pobara: "Joža, a greš proti Ljubljani?"
"Grem."
"Grem lahko s teboj?"
"Seveda."
Štajerec se usede, Gorenjec pa se z avtomobilom ne premakne.
"A še koga čakaš?" zanima Štajerca.
"Ne," odvrne Joža. "Čakam, da poteče čas na parkirni uri!"


Dolenjec in Gorenjec gresta na obisk k prijateljema mladoporočencema v Ljubljano.
Gorenjec: "Kaj si jima kupil?"
Dolenjec: "Posodo za čaj za deset oseb. Pa ti?"
Gorenjec: "Cedilce za čaj in čaj za dvajset oseb."


Joža pride v trgovino in reče prodajalcu, naj mu prinese eno ostrogo.
"Eno samo ostrogo?"
"Ja."
"Zakaj pa samo eno? Verjetno ste mislili dve ostrogi?"
"Ne, samo eno. Če bom z eno ostrogo spodbodel eno polovico konja, da bo šla hitreje, bo šla hitreje tudi druga polovica!"


"A mi lahko posodiš eno cigareto?"
"Saj bi ti jo, pa nimam nobene več!"
"Nič hudega. Bom pa svojo pokadil, samo glej, da mi jo boš kasneje vrnil!"


"Pika, slišim, da imaš fanta iz Kranja!" je radovedna Petra.
"Da. In končno mi je poslal tudi svojo fotografijo."
"Pokaži, da vidim, kakšen je!"
"Tudi jaz še ne vem - najprej moram razviti film."


Iznajdljivi gostilničar iz okolice Kranja je postavil reklamno tablo s sledečim napisom:
V TEJ GOSTILNI LAHKO POJESTE, KOLIKOR HOČETE - RAČUN BODO PORAVNALI VAŠI VNUKI.
Joža prebere reklamo in si naroči kosilo. Ko poje, mu natakar prinese račun.
"Ja, kaj pa je zdaj to? Saj piše, da mi računa ni treba poravnati in da bodo to itak storili moji vnuki!"
"Seveda. Toda ta račun, ki ga morate poravnati, je od vašega deda."


"Joža, a že spiš?"
"Ne še."
"Jutri grem v trgovino in bi si rada kupila nov plašč."
"Daj mi mir, a ne vidiš, da spim!"


Družina z Gorenjskega je na nagradni igri zadela brezplačni vstopnici za koncert. Ker mož in žena nista imela urejenega varstva za otroka, ga vzameta s sabo. Moški, ki pobira vstopnice, jima reče: "Otroka ne bi smel pustiti notri, če bo slučajno začel jokati, takoj pridite ven, denar za karte vam bomo pa že vrnili "
Nekje na sredini koncerta šepne mož ženi:
"A je tebi koncert všeč?"
"Sploh ne!"
"Potem pa Mojco uščipni, da se bo začela jokati. Bomo dobili vsaj nekaj denarja."


"Sta z Jožo še vedno tako dobra prijatelja?"
"Ne. Znebil sem se ga."
"Kako ti je pa to uspelo?"
"Posodil sem mu denar, zdaj me pa niti pogledati več noče."


"A veš, kakšen pogreb je najcenejši?"
"Ne, povej mi."
"Če si pokojnik sam izkoplje grob."


"Samo zato si me vzel, ker sem imela prihranjenega nekaj denarja!" se kuja Micka.
"Sploh ni res!" se izmotava Joža. "Vzel bi te tudi, če bi imela prihranjenega veliko denarja."


"A veš, zakaj jedo Gorenjci regrat šele takrat, ko ima rumene cvetove?"
"Ne vem."
"Da jim k solati ni treba narezati jajc."


Joža je odprl slaščičarno in se odpravil na Zavod za zaposlovanje iskat delavko za svoj lokal. Uslužbenka ga vpraša: "Kakšno pa želite? Visoko, mlado, staro?"
"Ni važno. Leta in postava me sploh ne zanimata. Pomembno je le, da bo diabetik."


"Anže tu sem posodil pet tisočakov, ker je rekel, da je suh kot poper!"
"Tega denarja ne boš nikoli več videl. Zlagal se ti je!"
"Kako veš?"
"Ker je meni rekel, da mu teče voda v grlo!"


Sin se odpravlja na šolanje v mestu in mati ga opozarja: "Glej, da boš priden in pošten, če pa boš slučajno kaj ukradel."
"Kaj pa naj storim potem, mama?"
"Potem vse takoj prinesi domov."


Joža pelje svojo ženo na potovanje z ladjo okoli sveta. Po nekaj dneh vožnje prihiti v ženino kabino in ves paničen kriči: "Žena! Potapljamo se!"
"Pa kaj se razburjaš, saj ladja ni najina!"


Prijateljici se pogovarjata: "Kakšno darilo ti je pa prinesel tvoj Joža?"
"25-delni servis."
"25-delni? Kakšen servis pa je to?"
"En cel kozarec in 24 slamic."


Sredi noči starejši sprehajalec vidi Jožo, kako z baterijsko svetilko sveti in očitno nekaj išče. Pristopi k njemu in ga pobara: "Kaj pa iščete?"
"100 tolarjev."
Sprehajalec mu takoj priskoči na pomoč. S skupnimi močmi iščeta, iščeta, vendar brez uspeha. Nato ga možakar vpraša: "Ja, kje ste pa pravzaprav izgubili teh 100 tolarjev?"
"Kdo je pa rekel, da sem jih izgubil, jaz jih samo iščem!"


Nekdanja sošolca se srečata v Parizu. Prvi vpraša drugega: "Kaj pa ti iščeš tu?"
"Na poročnem potovanju sem."
"Potem mi pa hitro predstavi svojo ženo!"
"Ona je ostala doma, veš, za oba bi bilo potovanje predrago."


"Si že pil čaj po gorenjsko?"
"Ne. Kako pa piješ tak čaj?"
"Ko dežuje, s skodelico sedeš pod lipo in čakaš, da se napolni."


Prekmurec vpraša Gorenjca: "Recimo, da bi imel na izbiro dve vreči v eni bi bila pamet, v drugi pa denar. Kaj bi
izbral?"
Gorenjec se hitro spomni vicev o Gorenjcih in zine:
"Pamet!"
"Se mi je kar zdelo! Vsak vzame tisto, česar nima."


"A veš, zakaj Gorenjci neradi gledajo skozi stekla na avtomobilu in raje vozijo z odprtimi okni?"
"Pojma nimam."
"Da se stekla ne bi preveč obrabila."


Joža tarna Anžetu: "Žena mi je pobegnila z vsem denarjem. Se človeku sploh lahko zgodi še kaj hujšega?"
"O, seveda se lahko."
"Kaj pa?"
"Da se ti vrne in to brez denarja."


Po dolgih letih se srečata nekdanja sošolca, pa Ljubljančan reče Domžalčanu: "Dolgo te že nisem videl! A imaš mogoče cigareto ?"
"Odvadil sem se ... "
"A ne kadiš več?"
"To ravno ne. Sem se pa odvadil dajati cigarete naokoli."


"Letos sem ženi dovolil, da gre na nudistično plažo."
"Toda, Joža, vedno si govoril, da je za tebe, pristnega Gorenjca nedopustno, da tam žena razkazuje vse, kar ima."
"Res sem rekel nekaj takega, ampak tokrat nisem imel izbire."
"Zakaj nisi imel izbire?"
"Samo pomisli! Baba si je hotela kupiti troje nove kopalke!"


Mlada mamica čaka na svoj prvi porod in vpraša porodničarja: "Kako naj se namestim?"
"Tako kot takrat, ko ste se namenili spočeti tega otroka."
"Ste zmešani? Moj mož je iz Radovljice in meni, da je škoda denarja za dober avto!"
"Kakšno zvezo pa ima avto z otrokom?"
"Takrat ko sva delala tega otroka, sem morala noge tiščati skozi fičkova vrata!"


"Si že slišal, kako se Gorenjci vozijo ob podražitvah bencina?"
"Ne."
"Po ravnem se vozi samo eden, ostali avtomobil potiskajo, po klancu navzdol se vsi peljejo, ko pa se pomikajo navkreber, prižgejo avto in uporabljajo bencin."


"Mojca, kaj bi ti moral dati," sprašuje Joža, "da bi te lahko pobožal?"
"Narkozo."


Joža pride na črpalko in vpraša: "Koliko pa stane ena kapljica bencina?"
"Kapljica ne stane nič."
"Krasno - potem pa mi v rezervoar nakapljajte dvajset litrov."


Kdaj gre Dolenjec trezen iz gostilne?
Kadar plača Gorenjec.


"A veš, zakaj imajo Gorenjci na svojih vratih dve odprtini?"
"Pojma nimam."
"Skozi zgornjo pogledajo, kdo je prišel, skozi spodnjo pa vidijo, kaj jim je prinesel."


"A ti ločiš užitne gobe od neužitnih?"
"Seveda. "
"Po čem pa jih ločiš?"
"Po bolečinah v želodcu."


"Joža, dragi, tole obleko imam pa že tako obrabljeno, da si z njo nikamor več ne upam. Jo lahko dam Rdečemu križu?" zanima Majdo.
"Nikar! Za doma bo vendar še vedno dobra!"


"Le kaj te je prijelo, da si se poročil s sosedovo Špelo?" sprašuje Joža Anžeta.
"Zakaj pa naj se ne bi? Je kaj narobe?"
"Narobe sicer ni. Le toliko je stara, da bi ti lahko bila mati."
"Že, že. Toda njena pokojnina je enkrat večja kot moja plača."


Gorenjski nepridiprav je oropal zlatarno.
Kako?
S kladivom je zlomil steklo izložbe. Že naslednji dan so ga prijeli. Vrnil se je po kladivo ...


Sin na vrtu zagleda lepo rej eno kokoš. Takole predlaga očetu Joži: "Očka, ujemiva jo in speciva na ražnju."
"Ne, raje počakajva do jutri, mogoče bo prej znesla jajce."


Joža pride v nobel restavracijo in ob vhodu vpraša natakarja: "Koliko stane kava?"
"Če jo spijete stoje ob šanku - 100 tolarjev, če pa sedete za mizico - 120 tolarjev."
"Koliko pa, če jo popijem ob šanku stoje na eni nogi?"


Župnik iz Bohinjske Bistrice je hotel vzpodbuditi vernike, da bi več darovali za misijonarje in je v "pušco" položil bankovec za 10.000 tolarjev. Ko je bilo maše konec, stopi do mežnarja in ga vpraša: "No, je moj 'veliko dušni' prispevek kaj pritegnil vernike?"
"Seveda je! Večino sem moral kar krepko usekati po prstih, da so vaš bankovec pustili pri miru!"


Sodnik v obtožencu spozna znanca izpred enega leta: "Joža, če se ne motim, sem vas pred enim letom kaznoval, ker ste v trgovini ukradli hlače!"
"Ja, to je bilo pred enim letom."
"A vas kazenski ukrep ni spametoval?"
"Gospod sodnik, saj sami dobro veste, da ene hlače ne trajajo večno."


Možakar v tujem gozdu nabira drva. Nenadoma se pred njim pojavi lastnik gozda in reče: "Kaj pa delaš, sosed?"
"Nabiram hrano za svoje zajčke."
"Za zajčke? Zajčki tega ne bodo hoteli jesti!"
"Če pa ne bodo, jih bom pa v peč vrgel!"


Petnajst minut pred polnočjo mali Rokec pozvoni pri sosedovih v bloku in reče: "Naša mamica vas prosi, če bi nam lahko malo posodili vaš CD gramofon."
"Kaj? Prekleti Gorenjci, kupite si svojega.
Kaj vam pa bo ob tej uri? A boste plesali?"
"Ne. Radi bi vsaj malo zaspali."


Trinajstletni David se vrača iz šole. V roki ima kamen, vrže ga v okno, ki se razbije. Lastnica stanovanja pogleda skozi okno in ga začne nadirati: "To mi boš pa plačal!"
"Ne jezite se, gospa. Moj očka je steklar. Takoj bo prišel in vam zamenjal steklo."
Fantek stopi do najbližjega telefona in stvar uredi. Ko pride mojster in opravi naročeno delo, reče lastnici: "Tole bo 15000 tolarjev."
"Kaj? To steklo je vendar razbil vaš sin!"
"Moj sin? Ne, ni bil on. Ta, ki je telefoniral mi je povedal, da ga je k telefonu poslala njegova mama ...


V šoli v Kranjski Gori učitelj vpraša učence: "Kdaj je najprimernejši čas za obiranje jabolk?"
"Ko sosedovih ni doma in je njihov pes privezan."


Desetletni Joža se spoveduje: "Poželel sem si ženo našega soseda."
"Kaj si? Bog pomagaj. Zakaj pa?"
"Ker ona peče boljše krofe kot naša mama."


Berač z gorenjskega konca omoži svojo hčer. Na dan poroke pokliče ženina in mu pove: "Hčerki za doto zapuščam celo Dolenjsko in Primorsko."
"Tega pa ne razumem."
"Ti dve pokrajini sem prihranil za svoje naslednike. Tam sam namreč še nisem beračil."


Ko Gorenjec v lekarni izve, koliko stane slušni aparat, se raje napoti v trgovino s tehnični predmeti. Tam kupi en meter tanke žice. En košček si vtakne v uho, drugega pa v žep suknjiča in veselo reče: "No, pa imam slušni aparat."
"To je slušni aparat?"
"Ja. Brž ko bodo ljudje opazili to žico, bodo pomislili, da imam slušni aparat, pa bodo takoj začeli bolj glasno govoriti."


Triletni Marko je pogoltnil kovanec za 50 stotinov. Mati je doma ves teden čakala, da bo v otrokovem blatu našla denar. Ker tega ni bilo, je po enem tednu odšla k zdravniku.
Ta pregleda otroka, nato pa začne nadirati mater: "Zakaj pa niste prišli prej?"
"Že res, da sem z Gorenjske, ampak verjemite mi, teh 50 stotinov pa spet nismo tako nujno potrebovali."


Kako veste, kdaj ste prišli na Gorenjsko?
1.: Ko opazite, da poleg perila na vrveh sušijo toaletni papir.
2.: Ko vidite lesene pse čuvaje na dvorišču.


Idealna žena

Sredi noči z letalom letite nad Gorenjsko. V vsaki hiši vsake toliko časa ugasnejo luč. Zakaj?
Gorenjci pred spanjem radi berejo. Takrat imajo vžgano luč. Ko pa obrnejo stran, luči ne rabijo. Zato jo ugasnejo in potem spet prižgejo.


"Si slišal, da na Gorenjskem mačkam porežejo repe, ko so še mlade."
"Ne. Zakaj pa?"
"Da potem pozimi lahko hitreje za njimi zaprejo vrata."


Majda pride v cvetličarno v Železnikih: "Rada bi kupila rožo, ki naj bo nekaj posebnega."
"Za take priložnosti imamo tole veliko zeleno rožo. Cvete vsakih pet let."
"In če ne bo cvetela?"
"Jo pa prinesite kar nazaj, saj dobite enoletno garancijo."


Joža pride na pošto v Kranju in vpraša uslužbenko: "Je pri telegramu za smrtni primer kakšen popust?"
"Je 50 odstotkov. To pomeni, da plačate samo polovico."
"To je pa lepo od pošte," reče Joža in za trenutek pomisli.
"Si boste zapisali besedilo?" "Seveda. Vi samo povejte, kaj želite sporočiti."
"Takole zapišite: Jutri bo umrl naš dragi prašič. Pridite na koline."


Joža si je kupil stanovanje v bloku v Kranju, ki ga neko večje gorenjsko gradbeno podjetje šele gradi. Med gradnjo pride na gradbišče, si ogleduje zgradbo, ter vpraša delovodjo: "A se vam stene ne zdijo pretanke?"
"Dajte no, saj nanje pridejo še tapete!"


"Joža! Skopuh! Pa si rekel, da greva v kino. Spet si požrl obljubo, ki si mi jo dal!"
"Nič ne de. Ti dam pa še eno!"


Žena je praznovala rojstni dan. Mož Joža ni imel ne idej in ne časa, da bi ji kupil darilo, zato ji je izročil prazen ček s svojim podpisom. Žena se darila razveseli in takoj vpraša: "Dragi, tudi ti boš kmalu praznoval rojstni dan. Kaj naj pa jaz tebi podarim?"
"Preseneti me - pa mi vrni moj ček."


Joža pride v trgovino in prestrašen reče prodajalcu: "Žena me je poslala k vam, da bi ji kupil štedilnik."
"Električnega, na plin ali kombiniranega?"
"Na kredit!"


Špeli je pred enim letom umrl mož. Ker v tem času za pokojnega moža ni darovala nobene maše, jo obišče vaški župnik, zmaje z glavo in ji reče: "Še se ne motim, za svojega pokojnega moža nisi darovala nobene maše! Pa ti ja menda ni škoda denarja zanj!"
"Če je v nebesih, maša tako ali tako ni potrebna, če je v peklu, ga tudi ena maša ne bo rešila. Če pa je v vicah, bo pa že potrpel, saj je bil na zemlji vedno vajen čakati na lepšo prihodnost, pa je nikdar ni dočakal."


Gorenjcu, ki bi moral dobiti priznanje, reče njegov nadrejeni: "Pooblastili so me, da vam namesto priznanja ponudim denarno nagrado v višini 5000 tolarjev. Kaj boste izbrali?"
"Koliko pa je vredno priznanje?"
"Podjetje je zanj plačalo nekaj več kot 500 tolarjev."
"Potem mi pa dajte priznanje in 4500 tolarjev."


Peter iz Ljubljane je z avtomobilom blizu Tržiča zapeljal v jarek. Kmet mu s traktorjem povleče avto nazaj na cesto. Šofer ga vpraša: "Kako se vam lahko zahvalim?"
"Odkar so izumili denar,to sploh ni noben problem." 


"Neverjetno, kako je hladilnik dobrodošla zadeva. Hrana se ne pokvari, pijača ostane hladna in solata sveža."
"Jaz nimam hladilnika, pa sem vseeno prisiljen imeti vedno vse sveže."
"Kako pa je to mogoče?"
"Imam pet lačnih otrok."


Ko oče umira, pokliče k sebi sina in mu reče:  "Sin, zapuščam ti vse svoje premoženje.
Vem, da so ti govorili, da sem bil vse svoje življenje pijanec in zapravljivec, pa ni tako. Ko sem prišel na Gorenjsko še kot desetleten otrok, sem v žepu imel 100 tolarjev, in sedaj ko sem star in umiram, ti zapuščam ta denar. Vzemi moje stare hlače in v levem žepu boš našel ta denar."


Joža pride v knjigarno, si izbere knjigo in vpraša: "Kaj jaz kot upokojenec lahko uveljavljam kakšen popust?"
"Seveda. Kot upokojenec ste upravičeni do posebnega popusta."
"Kaj pa zato, ker sem bil borec?"
"Tudi to upoštevamo in dajemo popust."
"Kaj pa to, da sem delničar vaše založbe?"
"Seveda, tudi zaradi tega imate pravico do popusta."
"In koliko me bo torej stala ta knjiga?"
"Samo trenutek, da izračunam ... 300 tolarjev smo mi dolžni vam."


Joža pripoveduje prijatelju: "Na to knjigo sem posebej ponosen."
"Ti je tako dragocen spomin?"
"Ja. Edina je, ki so mi jo vrnili, ko sem knjige posojal prijateljem."


Joža pride k zdravniku in reče: "Z mojimi očmi je nekaj hudo narobe."
"A slabo vidite, ko berete?"
"Ne - samo takrat, ko jem."
"Tega pa ne razumem."
"Že več kot en mesec v svojem krožniku nisem videl mesa."


Na obisk pride teta in takoj razveseli najmlajšega člana družine z bankovcem.
"Janezek, zahvali se teti za denar, ki ti ga je dala!" ukaže mama.
"Kar ti se ji zahvali, saj mi ga boš itak takoj vzela, ko bo teta odšla!"


"Je res, da tvoj sosed prvi seže v žep, ko izve, da kdo v bližini rabi pomoč?"
"Res je. Res je pa tudi to, da potegne denarnico iz žepa šele, ko mine nevarnost."


Zaradi rušilnega potresa je na poškodovano področje na Gorenjskem prispela pošiljka krompirja iz tuje države. Eden izmed dobitnikov pomoči vpraša delilca hrane: "Je olupljen?"
"Ne."
"Potem ga pa kar vrni nazaj!"


Joža pride v trgovino in reče: "Navaden dežnik bi rad kupil."
"Vam lahko predlagam kaj boljšega?"
"Ni potrebno, saj ga bom tako ali tako nosil samo takrat, ko bo vreme zanič."


V pekarno na Gorenjskem pride možakar in hoče kupiti kruh. Pek mu odvrne: "Podražili smo kruh! Od sedaj bo za hlebček kruha potrebno odšteti 420 tolarjev!"
"Koliko? 420 tolarjev? Ste mar znoreli?
Zakaj pa ravno toliko?"
"Država zahteva od vsakega hlebca 180 tolarjev, občina še dodatnih 120, preostalih 120 tolarjev pa stane kruh, ki ga spečem."
Joža jezno skomigne z rokami, seže v žep in na pult položi 420 tolarjev. Pek pospravi denar, iz blagajne vzame 120 tolarjev in mu jih vrne.
"Kaj pa zdaj to pomeni?" popeni Joža.
"Nič. Žal mi je kruha zmanjkalo."


Na kmečkem turizmu turisti opazijo, da lastnik jaha svojega konja tako, da je s hrbtom obrnjen v smer ježe. Eden izmed gostov vpraša: "Joža, zakaj pa jahaš tako? Obrniti bi se moral!"
"Saj se bom. Včeraj je konj med obrokom ovsa pojedel en tolar pa čakam, da pride ven. Potem se bom pa obrnil."


Kako Gorenjci kuhajo kavo?
Toliko časa kuhajo vodo, da se prismodi.


"A ti veš, kakšna je razlika med Gorenjcem in Škotom?"
"Ne."
"Škoti so pametnejši."
"Zakaj?"
"Oni šparajo funte, Gorenjci pa tolarje."


"A ti veš, kako se zabavajo Gorenjci?"
"Težko bi rekel."
"Čim bolj poceni."


Joža se takole dere sredi Kranja: "Spet bom hodil, porkaduš, spet bom hodil!"
Njegovo dretje opazi župnik in ga nagovori: "Jejžeš, a se je zgodil čudež, a vam je Bog pomagal shoditi?"
"Ne! Nekdo mi je sunil moped!!!"


Joža se usede na moped in odhiti domov. Kar naenkrat pred seboj zagleda ženico in jo podre.
"Tepec, norec, idiot, kreten ... a ne znate peljat' okol?"
"Saj bi," odvrne Joža, "pa bi mi potem bencina zmanjka!"


Zakaj imajo Gorenjci toliko hribov in gora?
Ker so vse k sebi grabili.


Ljubljančan pride na obisk k svojemu znancu na Gorenjsko. Ko si ogleduje njegovo stanovanje, mu reče: "A ni ta tvoja kopalnica malo čudna?"
"Zakaj bi bila čudna?"
"Nima stropa in ne strehe!"
"Na rabimo je. Mi se tuširamo samo takrat, ko dežuje!"


Kmet iz Rateč se z maloobmejno prepustnico odpravi nakupovat v Trbiž in se popoldne vrača domov. Carinik ga vpraša: "Imate kaj za ocariniti?"
"Nič."
"Po kaj ste pa potem šli v Trbiž! Pokažite žepe!"
Kmet strese vsebino žepov na mizo in med predmeti je tudi zobna proteza.
"Aha! Pa vas imam! A tihotapite zlato?"
"Kje pa. Proteza je ženina! Če je ne bi vzel s seboj, bi ves čas, ko me ni doma, samo žrla."


Kako se pravi skopuhu po kitajsko?
Kran-čan.


Kakšen je bohinjski sir?
Okoli skorja, notri luknja.


Joža pospremi damo do njenega stanovanja. Upa, da bo z njo preživel nepozabno noč, ona pa mu odvrne: "Kaj misliš, da sem prostitutka?"
"Kje pa, saj veš, da nimam denarja."


Nekdo pozvoni. Iz stanovanja se oglasi Jožev glas: "Kaj bi radi?"
"Kaj za siromake ... "
"Dobro. Kar pred vrata odložite."


Joža se vrne s službenega potovanja in že na pragu reče ženi: "Draga, kupil sem ti nekaj za tvoj vrat."
"Ogrlico?"
"Ne."


Kako je nastal martinček?
Gorenjcu so dali v rejo krokodila.


Stari oča Joža so na smrtni postelji. Ob njem je zbrana vsa žlahta. Nenadoma Joža vpraša: "Ančka, žena moja, a s' pr' men'?"
"J a, veš de, pr' teb' s'm, sej s' na smrtn' pojstl', bom pa ja zrav'n!"
"Utroc' moj', a ste pr' men'?"
"Ja, pr' teb' smo."
"Vnuki, a ste pr' men'?"
"Ja, pr' teb smo."
"Kuga pa župnik, a je tut pr' men'?"
"Je, sevede je."
"A ste res vsi pr' men'?"
"J a, vsi smo!"
"ZAKAJ PA POL U VEŽ' LUČ GORI!!!?"


"Si slišal, da se na Gorenjskem bolj razveselijo rojstva fantka kot deklice?"
"Zakaj?"
"Fantom ni potrebno dajati dote ob poroki."


Joža je že nekajkrat pomežiknil neznani mladenki, ki sedi v kotu in pije kavo. Prijatelj, ki je z njim to opazi in mu reče: "Ce si ji že tolikokrat pomežiknil zakaj ne prisedeš k njej !?"
"Saj bom! Samo čakam, da plača kavo, ki jo je naročila!"


Joža pelje svoje dekle na izlet v Ljubljano. Gresta mimo McDonald'sa, pa reče dekle: "Joj, kako lepo diši!"
Joža pa odvrne: "Če boš pridna, te bom še enkrat peljal mimo!"


Mati reče sinu: "Očka ima čez tri dni rojstni dan. Kaj bi mu kupila?"
"Prekratke in pretesne kavbojke."
"Ta je pa dobra! Zakaj pa prekratke in pretesne?"
"Ker jih bo potem on dal meni."


Pri verouku župnik vpraša Janezka: "Zakaj pri molitvi Oče naš prosimo Boga za današnji kruh, ne pa za tedenskega ali mesečnega?"
"Ker bi postal star, trd in plesniv."


Izdelal sem čudovit avto: blatnike sem vzel golfu, luči od punta, motor je mercedesov, podvozje pa cliovo.
"Pa si ga patentiral?"
"Ne. Nisem imel časa. So me prej zaprli zaradi kraje."


"Si slišal, da so se Korenčkovi, ki so stanovali v našem bloku v petem nadstropju, morali odseliti zaradi svojega prepričanja?"
"Kakšnega prepričanja?"
"Bili so prepričani, da jim ni treba plačevati stanovanja, vode, elektrike."


Joža ima ženo na smrtni postelji. Ko se odpravlja od doma, ji reče: "Grem po tvoja zdravila. Vrnem se čez dve
uri. Če boš med tem časom umrla, prej ugasni vse luči."


H Gorenjcu pride utrujen in od vročine izmučen turist ter ga poprosi: "Prosim vas za kozarec mrzle vode!"
"Saj ne, da vam je ne bi hotel dati, toda povem vam, da ima sosed bolj mrzlo vodo kot jaz!"


Joža si naroči pečenko. Tekne mu, vendar ne more iz svoje kože, zato reče natakarju: "Saj ne bi rad tarnal nad cenami, toda v Ameriki bi za tako pečenko plačal polovico manj kot tu!"
"Že mogoče," se znajde natakar. "Kaj pa stroški prevoza?"


"Si videl, kako je sosedom prijal naš obisk?" reče Neža možu.
"Ne vem. Nekam jezni so bili, ko smo prišli."
"To je že res, ampak kako dobro razpoloženi so bili, ko smo odhajali!"


Kakšen je gorenjski šnops?
Popiješ kozarček vode, potem pa te nekdo z lopato useka po hrbtu da zažge!


"Vidim, da imaš vse polno knjig, nikjer pa ne vidim nobene knjižne police ... " ugotavlja Peter.
"Veš, tu pa tam se še najdejo ljudje, ki ti posodijo knjigo. Takega, ki bi ti posodil knjižno polico, pa še živ dan nisem srečal." odgovori Joža.


Gorenjec potrka pri sosedu s primorskega konca: "Prišel sem ti vrnit tolar, ki si mi ga posodil pred enim tednom."
"Tolar? Veš, da sem že pozabil nanj ... "
"Ja, hudiča, zakaj pa mi tega nisi prej povedal!"


Bodoči policaj je opravljal pripravniški izpit. Predsednik komisije mu postavi vprašanje: "Če bi na Gorenjskem zagledal veliko množico ljudi, ki bi jo moral razgnati brez uporabe sile, kaj bi storil?"
"Začel bi pobirati prostovoljne prispevke."


"Slišal sem, da se bo bencin že spet podražil!" nerga Joža.
"Pa kaj se sekiraš, saj še mopeda nimaš, kaj šele avtomobila!" mu odvrne Janez.
"Že, že, imam pa vžigalnik na bencin!"


"Kako deset Gorenjcev spraviš v fička?"
"Rečeš, da si na zadnjem sedežu izgubil kovanec za 50 stotinov."


Joža se od zdravnika vrne domov in reče ženi: "Zdravnik mi je naročil, naj se odpravim na daljše potovanje, saj se moram veliko gibati na svežem zraku."
"Takoj odpri okno in se začni sprehajati po stanovanju."


Debata dveh Štajercev: "A veš, kdaj so se Gorenjci naučili plavati?"
"Pojma nimam!"
"V šestnajstem stoletju, ko so začeli pobirati mostnino."


Joža reče svojemu dekletu iz Ljubljane: "Draga, tako čudovite roke imaš. Mi lahko obljubiš, da jih ne boš kvarila s prstani?"
"Glede na to, odkod prihajaš, je za to prav malo možnosti."


"Kam pa kam, sosed, takole v športni opremi? Na trim?"
"Ja, začel sem nabirati kondicijo za ozimnico."
"Kako? Ne razumem. Kondicijo za ozimnico?"
"Ja Veste, če ne bom dobro pripravljen, jih bom dosti dobil po hrbtu, ko bom nabiral ozimnico."


V banko na Gorenjskem pride ropar začetnik in zagrozi uslužbencu: "Štejem do tri. Takoj mi izroči ves denar!"
"In če ti ga ne bom dal?"
Novopečeni ropar za trenutek pomisli in izstreli: "Bom pa štel do deset."


Jože je imel goste. V stari kmečki hiši jim je postregel žganje in ga zlil v krožnike. Žena ga pokliče v kuhinjo in mu očita: "Trap! Zakaj si jim zlil žganje v krožnike, saj bodo vsega razlili!"
"Žena! Če bi jim ga natočil v kozarce, bi takrat, ko bi ga pili, pogledali na strop in videli klobase, ki jih sušiva! Klobas jim pa nedam!"


Joža umira. Okoli postelje je zbrana vsa družina in notar, da bo zapisal oporoko. Umirajoči s tresočim glasom našteva, kaj komu zapušča, na koncu pa doda:
"Polde mi je dolžan 4000 tolarjev, Marjan mi je dolžan 2500 tolarjev ... "
"Le zapišite," reče žena notarju. "Saj vendar ne bi hoteli, da bi moj mož odšel na drugi svet, ne da bi bili dolgovi poravnani."
Joža pa nadaljuje: "Po drugi strani pa sem jaz Janezu dolžan 8000 tolarjev ... "
V tem trenutku ga prekine žena: "Konec je z njim, se mu že blede!"


Kako Gorenjec pripravi paradižnikovo juho?
Vročo vodo vlije v rdeč krožnik.


Joža sedi ob Micki in njegova roka polzi po njenem telesu, naravnost pod majčko. Ona ga vpraša: "Janez, imaš ti resne namene z mano?"
"Seveda. Zakaj sprašuješ?"
"Ker imam občutek, da prihajaš k meni samo zato, da si ogreješ svoje roke."


Zdravnik pregleda Anžeta in mu reče: "Anže, tole pa ne izgleda ničkaj rožnato. Izogibati se boš moral vinu, tobaku in ženskam."
"Vinu in tobaku se lahko odpovem, ženskam pa nikakor ne!" se brani Anže.
"Zakaj pa ne?"
"Ja, kdo mi bo pa kuhal in pral umazanegate?"


"Joža, a me imaš ti sploh kaj rad?"
"Micka. Če na tem svetu ne bi bilo nogometa in televizorja, bi ti bila za mene najpomembnejša stvar na tem svetu."


"A je tvoj stric res tako skop, kot pravijo?"
"Še bolj. Celo smeje se samo na tuj račun."


"Joža, a si opazil, da najina hčerka že drugi dan liže isto liziko ?"
"A tako? Potem jo bom pa jutri odvil iz celofana."


Ali veste, kako Gorenjec pripravi piščanca za kosilo?
Odreže mu eno nogo, tako mu bo jutri lahko še drugo.


Na razstavi nekega akademskega slikarja iz Domžal se eden izmed gostov zagleda v popolnoma prazno sliko in vpraša umetnika: "Kaj pa predstavlja ta slika?"
"To so ovce na paši."
"Ovce na paši? Saj ne vidim nobene trave!"
"Seveda je ne vidite, ker so ovce vso popasle."
"Kje pa so sploh te ovce?"
"Ja, človek božji, kaj pa bodo ovce iskale na travniku, kjer ni več nobene trave?"


Ko se Joža znajde v skupini lepih deklet, zavzdihne in komentira: "Moral bi biti ginekolog."
"Zakaj pa?" ga vpraša Anže.
"Vsa dekleta bi se slačila pred menoj pa še plačevala bi mi za to."


"Nočem skopuha! Vračam ti prstan, baraba!"
"Kje je pa škatlica?"


"Joža, ne grem s tabo v posteljo, preden mi ne obljubiš, da se boš poročil z menoj!" se upira Micka.
"Toda, Micka, saj veš, da te ljubim!"
"Micka gor, Micka dol. Obljubi! Doslej sem to zahtevala še od vsakega, ki je hotel spati pri meni, pa bom še od tebe!"


Zakaj se Gorenjke prostituirajo v tujih posteljah?
Da ne bi obrabile svojih postelj.


Oče in sin, oba Gorenjca, gresta na trg. Oče si nekaj časa ogleduje kravo, jo otipava ... Sin to gleda in vpraša: "Očka, kaj pa delaš?"
"Morali bomo kupiti eno, pa se hočem prepričati, da bo dobra in vredna svojega denarja ... "
Čez nekaj dni, ko se oče vrača s polja, mu sin pride nasproti in reče: "Očka, kmalu se bomo znebili mamice!"
"Zakaj?"
"Ko te ni bilo doma, si jo je ogledoval in otipaval sosedov Joža. Morda jo bo pa kupil."


Sin se po enem letu dela v Nemčiji vrne domov v rodne Železnike in potrka na okno.
"Kdo pa tolče?" se oglasi oče.
"Anže?"
"Jejžeš, Anže! A si s folcvagnom?"
"Ne, z vlakom sem prišel!"
"Madona, ja kam ga bomo pa dal?"


Dve Gorenjki opravljata: "Micka je pa tako varčna, da s tem kar pretirava!"
"Kako to misliš?"
"V posteljo gre z drugimi, samo da svojega moža ne bi znucala."


Joža iz kmetije nad Bohinjskim jezerom obišče blagovnico in se ustavi pred pultom, kjer je razprodaja pižam: "Kaj pa je to?"
"Pižama."
"In čemu služi?"
"Ponavadi jih ljudje nosijo ponoči. Si boste kakšno izbrali?"
"Kaj mi pa bo? Jaz grem ponoči tako ali tako spat!"


Gorenjca stopata iz lokala. Prvi komentira: "Tako slabe hrane pa še ne! Juha je bila preslana, zrezek premasten, vino pa kislo, kot bi pil kis!"
"Ja," doda drugi, "in če ne bi pravočasno odšla, bi vse to morala še celo plačati!"


"Janezek! A se tako pozno pride iz šole?
Sosedov Jožko je že tri ure doma!"
"Očka, ko sem šel mimo trgovine, je neka gospa izgubila 1000 tolarjev!"
"In tako dolgo si jih pomagal iskati?"
"Nisem iskal. Nogo sem umaknil z denarja šele takrat, ko so vsi ostali odšli. "


Gorenjca se sprehajata po planinah pa prvi, ko zagleda kup smeti, reče: "Ljudje sploh ne znajo čuvati lepot narave.
Poglej, koliko smeti in vrečk leži tam!"
"Res je. Jaz sem popolnoma drugačen. Vsako vrečko, ki je ne potrebujem, vržem v poštni nabiralnik."


Gorenjec se hvali Primorcu: "Vse svoje življenje jem samo govedino, zato pa sem tudi močan kot vol!"
"Čudno. Jaz pa vse svoje življenje jem samo ribe, pa še vedno ne znam plavati."


Razočarana Gorenjca se srečata: "Kaj se pa tako kremžiš?"
"Pusti me. Imam mlado ženo, ki je stalno bolna."
"Tudi jaz imam težave. Moja je pa stara, ki pa je vse bolj zdrava."


Joža pelje svojo izbranko v Ljubljano. Ko se nekaj časa sprehajata, jo vpraša: "Draga, bi se hotela peljati po Ljubljani z velikim mercedesom in šoferjem?"
"Seveda, zelo rada."
"Prav. Pa pejva na avtobus."


"Joža, slišal sem, da sta včeraj z zaročenko večerjala v hotelu," zanima Anžeta.
"Ja, proslavila sva obletnico najine zaroke."
"Koliko pa je stala ta večerja?"
"3500 tolarjev."
"A samo toliko?"
"Ja. Več denarja ni imela pri sebi."


"A veš, zakaj je na gorenjskih kmetijah vse manj otrok?"
"Ne."
"Ker so hlapce zamenjali traktorji."


Zakaj gredo Gorenjci po vsakem kosilu na vrt in si z zobotrebcem čistijo zobe?
Da sosedje mislijo, da so spet jedli meso.


Berač reče Gorenjki: "Gospa, že tri dni nisem nič jedeL."
"No, vidite. Malo je treba potrpeti, pa se človek navadi na vse!"


Joža, mestna srajca iz Kranja, je na planini nad Bohinjem spoznal kmeta, ki je imel zelo lepa konja. Z njima se je fotografiral. Ko je sliko poslal domačim, je zadaj pripisal: Na sredini sem jaz."


Gorenjec opazuje telefoniste, kako napeljujejo žice na drogovih. Po nekaj urah jim reče: "Mislim, da je vaše delo povsem nekoristno."
"Zakaj?"
"Spodaj vam bo vsa živina odšla."


Joža sprašuje svojega prijatelja Anžeta: "Če bi imel šest hiš, bi mi dal eno?"
"Seveda."
"Če bi imel šest avtomobilov, bi mi dal enega?"
"Seveda."
"Če bi imel šest srajc, bi mi dal eno?"
"Ne."
"Zakaj pa ne?"
"Ker srajc pa imam šest!"


V Kranju Joža ustavi naključnega mimoidočega: "Mi daste 800 tolarjev za avtobus?"
"Najprej mi ga pokažite. Nikdar ne kupujem mačka v žaklju."


Joža se pritožuje: "Na sinočni večerji sem imel smolo!"
"Kaj pa je bilo?"
"Dama, ki je sedela zraven mene, je močno škilila."
"In v čem je bila težava?"
"Vso hrano je pojedla z mojega krožnika!"


"Zakaj pa se Anže tako kislo drži?"
"Nekdo mu je ukradel denarnico, v kateri je imel 158.670 tolarjev."
"Kako pa veš tako natančno?"
"Kako ne bi, ko pa je denarnica v mojem zepu."


"Joža, zakaj pa skrivaš svoj dežnik pod mizo? Se bojiš, da bi ti ga kdo ukradel?"
"Ne. Bojim se, da ga kdo slučajno ne bi prepozna."


Joža pride v mesnico v Kamniku: "Pet kilogramov govejih pljuč za psa."
"Koliko? Pet kilogramov? Koliko psov pa imate?"
"Kakšnih psov neki! Nas je sedem pri hiši!"


Joža pod pazduho nosi televizor. Sreča ga Anže in ga ogovori: "Joža, a neseš televizor v popravilo?"
"Ne! K spovedi ga nesem. Laže!"


Micki je umrl mož, pa se odloči za objavo osmrtnice v časopisu: "Oglas bi dala, najmanjšega, ki ga imate. Koliko pa stane?"
"Odvisno od besed," odvrne uslužbenka.
"Potem pa napišite takole: Joža umrl Micka."
"Gospa, do šest besed je ista cena."
"Prav, potem pa napišite: Joža umrl prodam moško kolo Micka."


Joža iz Jesenic, ki je vozil zelo starega fička (ker mu je škoda denarja za nov avto), obtiči sredi vasi nad Bohinjem. Nikjer v bližini ni nobenega servisa, zato se sam loti popravila. Mimo pride kmet in opazuje njegovo delo. Po približno pol ure je šoferju dovolj in jezno reče: "Stari, a je to prvi avto, ki ste ga videli v svojem življenju?"
"Ne, mu pa je zelo podoben."


Joža je bil zelo debel, zato se je odločil za shujševalno kuro, saj je preveč denarja zapravil za hrano. Po nekaj tednih ga sreča prijatelj in vpraša: "No, Joža, a napreduješ?"
"Napredujem."
"Se prstov na nogi že dotakneš?"
"Dotaknem se jih še ne, vidim pa jih že."


Gorenjca se po desetih letih ponovno snideta.
"A greš na kozarček?" vpraša prvi.
"Grem. Ampak, toliko da veš, prejšnjič sem jaz plačal!"


Sodelavec je obiskal Gorenjca Janeza in ga na njegovem pašniku začudeno opazoval pri delu. Janez je namreč z rjavo barvo barval belo kravo.
"Ja kaj pa delaš?" se je začudil.
"Otroci bi radi pili čokoladno mleko!" je pojasnil Janez.